PRIHAJA ADVENTNI ČAS
V zadnjem novembrskem tednu se zaključuje cerkveno leto in po krščanski tradiciji nastopi novo cerkveno leto, ki se začne s prvo adventno nedeljo. Štiri adventne nedelje so za kristjane poseben čas pričakovanja rojstva Jezusa in njegov drugi prihod. Beseda "adventus" v latinščini pomeni prihod, bližanje – za kristjane to pomeni v smislu pričakovanja ali vsaj podoživljanja tega pričakovanja. To je čas, ko naj bi se tudi s svojim življenjem spomnili Jezusa in z dobrimi deli ter prijaznostjo sledili njegovemu zgledu.
Po večini domov je to tudi čas, ko se na mizah ali vratih pojavijo adventni venčki, kot simbol tega kar je pričeval Jezus. Po običaju se na prvo adventno nedeljo prižge prva sveča v venčku.
Krog venčka simbolizira večnost. Spominja nas na Boga, njegovo neskončnost in milost, ki nima ne začetka ne konca. Zelenje simbolizira novo življenje ter upanje, da se prenovimo.
Sveče – po ena za vsako adventno nedeljo – simbolizirajo luč Boga, ki prihaja na svet preko rojstva Jezusa. Barve sveč so različne v različnih tradicijah, vendar pomen adventa predstavljajo vijolične (ponekod tudi modre) sveče, ki ustrezajo tudi barvam adventa. To je barva spokornosti in posta, pa tudi barva pričakovanja.
Svetloba sveč nas opominja, da je Jezus luč, ki prihaja v temo našega življenja, da prinese nekaj novega, življenje in upanje. Prav tako nas opominja, da smo tudi mi poklicani, da to luč sveta razširjamo naprej. Ker je iz tedna v teden več svetlobe, to simbolizira, kako našo temo strahu in obupa razsvetljuje vedno več svetlobe. Plamen vsake nove sveče opozarja, da se nekaj dogaja in da glavno dejanje šele prihaja.
Kaj simbolizira vsaka posamezna sveča?
1. sveča simbolizira pričakovanje ali upanje.
2. sveča simbolizira mir.
3. sveča simbolizira veselje, zato je ponekod roza barve. Tu se pozornost od spokornosti in upanja obrne na bolj veselo vzdušje pričakovanja.
4. sveča predstavlja ljubezen.
Ponekod postavijo še peto svečo, ki je bele barve, imenujejo pa jo Kristusova sveča.
Adventni venček izhaja iz keltske tradicije
Po besedah etnologa dr. Borisa Kuharja adventnih venčkov s štirimi svečkami, ki se prižigajo vsako adventno nedeljo in ponazarjajo štiri obdobja prazgodovine do Kristusa, pri nas še pred nekaj desetletji nismo poznali.
Zimzelene vence, s katerimi so ljudje krasili cerkve in trge pred njimi ter vaške kapele, smo dobili z barokom, ki je bil pri nas izrazito pozen, v 18. in 19. stoletju.
Tudi adventni venček izvira iz predkrščanskih časov, v svojih ritualih naj bi ga uporabljali že stari Kelti v Nemčiji in Skandinaviji. Keltska plemena so častila ritme narave, osrednje mesto čaščenja pa je zavzemalo sonce.
Ob zimskem solsticiju, ko je dan najkrajši, so Kelti molili, da bi se sonce vrnilo, zagotovilo toploto in prihod novega življenja v naravo. Osrednje mesto v njihovih ritualih je zavzemal venček življenja, narejen iz zimzelenih rastlin. Ta naj bi simboliziral neskončni krog življenja in vrtenje letnih časov. Zimzelena rastlina je predstavljala moč zemlje, da preživi temo zime, sveča, ki so jo prižgali, pa je v temo prinašala svetlobo in novo življenje.
Poganski rituali so se tudi sicer pogosto izvajali v krogu, ki naj bi bil sveta oblika, znotraj kroga pa je navadno gorel ceremonialni ogenj. Že v predkrščanskih časih se je razvil tudi običaj, da so zimzeleni venček obesili na vhodna vrata.
V galeriji slik spodaj vam ponujamo nekaj namigov in različnih barvnih kombinacij adventnih venčkov, za na mizo ali na vrata, večinoma iz naravnih materialov, katere pa velja nabrati kakšen dan prej, da se naravni materiali posušijo.
Razen srobotovih vej, katere velja takoj po tem, ko jih naberete zviti v želeni krog in ga šele oblikovanega po vaši želji posušite. Ko ste v gozdu pa ne pozabite tudi na mah. Naberemo ga nekaj tudi za v cerkev!
Več o tem kako se naredi venček doma najdete na tej spletni povezavi: https://sam.si/info/nasveti/vsi/105/naredi_sam_adventni_vencek/.
Blagoslov adventnega venčka
Duhovniki adventne venčke blagoslovijo na prvo adventno nedeljo. Duhovniki se z blagoslovom, ki poudarja Božjo veličino in dobroto, obračajo na ljudi in ustvarjeni svet. Osnovna oblika blagoslovitve ima dva dela, ki sta oznanilo Božje besede in zahvala za Božjo pomoč. Drugi del z obredi in molitvami hvali Boga. Verniki prosijo za Božjo pomoč. Središče blagoslova je molitev.
Adventne venčke izpod vaših pridnih rok in polne izvirnih idej bomo blagoslovili tudi v Župniji v Dutovljah, na 1. decembra, pri svetih mašah, kot zapisano v Oznanilih.
Vir:
- druzina.enaa.com/dom/simbolni-pomen-adventnega-vencka.html
