HODITI PO POTI IN ODKRIVATI BOŽJI BLAGOSLOV

Na novoletni dan, 1. januarja, v Katoliški Cerkvi praznujemo praznik Marije, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu.

»Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli« (Lk 2,16)

Praznični dnevi so kot nalašč za odkrivanje jaslic v naši bližnji ali daljni okolici. Spodnja Vipavska dolina v objemu zimskega sonca ponuja veliko svetih kotičkov, ki so primerni za bolj sproščeno raziskovanje. Tokratni cilj je bila pot na Skozno, katerega posebnost je 15 metrov dolg in 10 metrov visok  naravni kamniti most. Na vrhu hriba se ponuja čudovit pogled na Vipavsko dolino, na Kras do Benečije in Furlanijo.  

Cerkev sv. Jakoba v OzeljanuZa izhodišče smo izbrali cerkev sv. Jakoba v Ozeljanu in si ogledali še notranjost cerkve z jaslicami. Cerkev se drži grajskega poslopja in čeprav je umetnostno manjvredna arhitektura, si jo je vredno ogledati. Cerkev je danes podružnica župnije Šempas, nekoč pa je bil tu sedež prafare. Leta 1500 se jo v virih zasledi še kot župnijo, kdaj natančno pa je to prenehala biti ni znano. Leta 1501 je škof Hieronim posvetil oltar Sv. Jakobu starejšemu, ki goduje 25.julija. Notranjost cerkve krasijo: slika Sv. Jakoba na glavnem oltarju, stranska oltarja s sliko Jezusa in sliko Marije, obe v izvedbi slovenskega slikarja Toneta Kralja.

Do Skoznega je možno priti tudi s pokopališča vasice Šmihel, vendar pa zgolj pot do pokopališča ponuja toliko posebno lepih razgledov tako na skalnati greben Skozna kot tudi na Vipavsko dolino, da se splača prehoditi še dodaten kos poti. Ob poti pa se skriva veliko presenečenj, ročno izdelane jaslice takšnih in drugačnih oblik, različnih naravnih materialov, kot okras hiš ali njihove okolice. Po pol ure hoda po asfaltni cesti se odpre pogled na cerkev sv. Mihaela s cerkvijo Marije Device v ozadju.

 

Cerkev sv. MihaelaCerkev sv. Mihaela stoji najverjetneje na ostankih nekega starodavnega svetega kraja in na temeljih poganskih svetišč. V 15. stoletju je bila cerkvica zelo majhna, obsegala je današnji prezbiterij in vzhodni del ladje. V 18. stoletju je bila cerkev povečana še proti zahodu. Oltar sv. Blaža so takrat iz vzhodne stene preselil na severno. Ohranjen je gotski dvojnoparalelno obokan kor - vidne so tudi gotske okenske odprtine - s prečudovitimi freskami iz konca 15. stoletja, ki so bile na začetku 20. stoletja temeljito restavrirane. Iz konca 15. stoletja je tudi kip zavetnika cerkve. V rokah ima meč, s katerim je premagal zlodeja pod nogami, ter tehtnico, na kateri sta dve duši, dobra in slaba. Kip je danes vstavljen v pozneje vnesen baročni oltar in je nastal pod močnim vplivom furlanske tolmeške šole. Stranski oltar krasi kopija Šubičeve slike sv. Blaža, naslikala jo je Danica Kuščaijeva. Orgle je naredil čmiški organist Miha Vičič. Nekdaj so bile na Vitovljah, leta 1907 pa so bile prinesene v Šmihel.

Mimo cerkve vodi pot do pokopališča, kjer je na voljo pregledna usmerjevalna tabla. Pot do vrha Skozna je tričetrt ure hoje, sprva zmerno strme poti, potem pa se nekje na polovici povzpne zelo strmo v hrib. Priporočena je pohodniška obutev, čeprav ima hrib samo 671 metrov nadmorske višine. Iz Ozeljana, ki ima le dobrih 115 metrov nadmorske višine, pa je potrebno vseeno premostiti kar več kot 550 metrov višinske razlike. Priporočene so tudi pohodniške palice, ki pridejo prav tudi pri spustu. Zasople pohodnike čaka tik pod vrhom lepa lesena klopica, ki ponuja veličasten pogled na spodnjo Vipavsko dolino. Po kratkem počitku se pot nadaljuje po vrhu hriba do naravnega mostu. Pot pelje mimo velike kaverne, ostankov 1. svetovne vojne. Nekoliko naprej je tudi vzletišče jadralnih padalcev, ki nas večji del poti do vrha spremljajo. Včasih jih veter ponese čisto blizu, da bi se jih skoraj lahko dotaknili. Res, poseben izlet, ki ponuja čudovite razglede.

Cerkev Device MarijeŠe posebej pri spustu v dolino, nas je očaral pogled na osamljeno romarsko cerkvico Device Marije nad Vitovljami, v žaru oranžnih barv sončnega zahoda. Tako nas je prisrčno povabila na naš naslednji pohodniški obisk odkrivanja svetih kotičkov, iskanja notranjega miru in novega blagoslova.

 

 

 

 

 

 

Viri: