Romanje spodbuja aktivnega duha in krepi povezanost z Bogom
Veliko romarskih poti je v Sloveniji, ki jih je vredno prehoditi. Cilj romanja je obisk cerkve do katere vodi pot premišljevanja in molitve.
Marijino vnebovzetje,15. avgusta je dan, ko se veliko vernikov odloči, da bo opravilo romanje. Običajno so to romarska središča posvečena Devici Mariji. Nam najbližja je Cerkev Blažene Device Marije Vnebovzete v občini Repentabor slab kilometer proč od naše župnije na italijanski strani.
(https://www.visitkras.info/pohod-spoznajmo-repentabor)
Po Sloveniji pa je še kar nekaj zelo znanih romarskih središč, poleg Brezij, ki se ga že narodno opeva (YOUTUBE) in nam bližnje Svete gore, naj omenimo tudi Ptujsko Goro (na sliki levo), ki z Baziliko Marije Zavetnice s plaščem velja za najlepši slovenski gotski kulturni spomenik in drugo najpomembnejše romarsko središče v državi. Pod platojem s cerkvijo je vaški trg in del ostankov protiturškega tabora. Cerkev leži 14 km stran od Ptuja. Na vrhu griča na 352 m.n.v. se nam odpre lep razgled celotnega Dravskega polja. (ptujska-gora.si)
V zadnjem času je priljubljena Slovenska Jakobova romarska pot, ki vodi po Dolenjski in Primorski. Začne se pri mejnem državnem prehodu Slovenska vas in vodi skozi Kostanjevico, Novo mesto, Stično, Ljubljano, Vrhniko, Planino pri Rakeku, Podrago in se konča v Trstu, kjer je končna postaja romanja v cerkvi sv. Jakoba. Skupna dolžina poti šteje dobrih 200 kilometrov. Pot preči tudi mimo bližnjih Šepulj. Opravite jo lahko tudi po posameznih odsekih. Več informacij o poti je dostopnih tu: Jakobova pot Slovenija – Camino (jakobova-pot.si).
Včasih, ko damo duška lastni kreativnosti, pa si omislimo romarske poti, katerih izhodišča za izbor so lahko različna. Morebiti dobimo navdih pri lastnem farnem zavetniku ali kakšni posebni zgodovinski omembi. Tokrat predstavljamo romarsko pot na Šmarno Goro, katere izhodišče je majhna, lepa cerkvica sv. Jurija v Tacnu pri Ljubljani. Prvič je omenjena že leta 1526. Od tam nas pot pelje do našega cilja: Cerkve Roženvenske Matere Božje na Šmarni gori, ki se kot romanska kapela prvič omenja 1314. Ker je imela Šmarna gora že v prazgodovini obrambni in kultni značaj, je najverjetneje Mariji posvečena kapela stala tu že v predromaniki. V prvi polovici 15. stoletja je bila na mestu kapele pozidana gotska cerkev z dvema koroma in dvema ladjama. Cerkev so konec 15. stoletja močno utrdili z obzidjem in s stolpi (v velikem so pozneje uredili zvonik) ter s tem Šmarno goro spremenili v protiturški tabor. Pod vodstvom zidarskega mojstra Gregorja Mačka st. so 1711 začeli graditi na mestu stare gotske, novo baročno cerkev, ki je bila posvečena 1729. Malo kupolo in kulisni glavni oltar je 1842 poslikal Matej Langus, današnjo podobo pa je cerkvena notranjost dobila 1847, ko je Langus, še v duhu baročnega iluzionizma, poslikal kupolo z motivom Marijinega vnebovzetja. (Vir: TD Šmarna Gora)
Izbirate lahko med več potmi do vrha. Za romanje izberete seveda ROMARSKO. Podrobnejše informacije o izhodišču in poteku poti so na voljo TU: Tacen (Sveti Jurij) - Šmarna gora (Romarska pot) (hribi.net)
Čar te poti je, da vas bo po poti spremljalo več kapelic ob katerih se boste lahko ustavili, usedli in zmolili. Pot je primerna za družine, aktivne starejše (priporočamo pohodniške palice, zaradi korenin na poti in tudi kamnov). Pot je markirana in lepo urejena, deloma strma. Brez postankov traja vzpon na vrh od 45 minut do 1 ure, odvisno od koraka.
Na vrhu vas čaka čudovit razgled na Ljubljansko kotlino, Škofjeloško hribovje ob lepem vremenu pa do Julijskih in Kamniško- Savinjskih Alp.
Sveta Maša je vsako nedeljo ob 11.uri.
Na vrhu se lahko tudi dobro okrepčate saj slovijo pa nekaj tradicionalnih kulinaričnih dobrotah.
Srečno pot!
