Avtor: Župnija Dutovlje Objavljeno: 10. 03. 2020

Duhovnik in glasbenik msgr. Stanko Premrl pietetno počaščen z državniškimi častmi

Stanko Premrl“Slovenska cerkvena glasba je nedvomno najbolj ponosna na skladatelja Stanka Premrla, ki je imel 55 let vodilno vlogo v naši cerkveni glasbi,” je zapisal glasbeni zgodovinar Stanko Trobina v svoji knjigi Slovenski cerkveni skladatelji. Stanko Premrl je napisal več kot 1.000 cerkvenih vokalnih skladb in več kot 600 orgelskh skladb. Med njegovimi cerkvenimi pesmimi, ki so postale “ljudske” in jih pojemo tudi v Dutovski župniji ob nedeljskih svetih mašah in ob praznikih, naj omenimo: Kristus je vstal, O srečni dom nad zvezdami, Pozdravljena, Mati dobrega sveta, Veliko noč praznujmo, Življenje novo se budi... Napisal je tudi veliko število svetnih skladb, med katerimi je najbolj znana Zdravljica (Zdravica), ki velja za najboljšo uglasbitev tega Prešernovega besedila in je pred 30. leti postala slovenska himna.

 

Odkritje spominskega obeležja msgr. Stanka Premrla 10.3.2020 Žale

 

V čast in zahvalo pomembne glasbene zapuščine duhovnika in skladatelja msgr. Stanka Premrla je ljubljanska nadškofija 10. marca 2020 organizirala, ob njegovem grobu na ljubljanskih Žalah, slavnostno odkritje in blagoslovitev spominskega obeležja ob 55-letnici njegove smrti in 115-letnici nastanka skladbe Zdravljica.

 

 

Častni gost in slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor je na slovesnosti k novoodkritemu spominskemu obeležju položil venec in nagovoril prisotne z besedami:

Poklon msgr. Stanku Premrlu- Ljubljanske Žale 10.3.2020»Himna je duša vsake države. Je zven narodove in državne identitete v večnostnem prepletu najžlahtnejše poezije in glasbe. Himna Republike Slovenije na čudovit način izkazuje nazor slovenskega naroda ter naš prijateljski, narodoljuben odnos do vseh, ki z nami delijo vrednote miru, svobode in dobrososedskih odnosov. V sporočilnosti besedila Franceta Prešerna je naša himna domoljubna, vendar ni samousrediščena; v zvenu je veličastna in ponosna, vendar ni bahava. Kliče k edinosti, sreči, spravi, kliče nas naj si vsi v roke sežemo. Stanko Premrl je razumel preroško in brezčasno sporočilo Prešernovih stihov, zato jih je požlahtnil z melodijo, ki so jo kmalu po prvi predstavitvi sprejeli medse in za svojo vsi Slovenke in Slovenci.«

Obeležje je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek, ki ga je takole opisala: »Obeležje je bilo oblikovano z mislijo na msgr. Stanka Premrla in njegovo življenjsko poslanstvo ter v zahvalo za njegovo delo. Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu. Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga.«

 

Blagoslov spominskega obeležjaSpominsko obeležje je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, in poudaril: »Spominsko obeležje, ki stoji ob Premrlovem grobu, bo vse mimoidoče spominjalo, da se iz globoke duhovnosti in iz zdravega domoljubja rojevajo dela, ki presežejo čas v katerem so nastala ter postanejo navdih in preverjanje ter poglabljanje identitete, še za prihodnje rodove. Prešernov »genij« je pripravil besede, Premrlov talent pa je tem besedam dodal melodijo, ki smo jo prepevali kot hvalnico trti, prijateljstvu, slovenstvu pa tudi svobodi in bratstvu med vsemi narodi. Prepevali jo bomo še naprej, prepevali jo bomo kot Zdravljico, kadar pa bo zadonela kot himna se bomo hvaležno spomnili njenega avtorja in poglobili svoj odnos do domovine. Ko bomo blagoslovili spominsko obeležje, naj bodo blagoslovljeni tudi vsi, ki ob igranju in prepevanju himne rastejo v domoljubni zavesti in hvaležnosti.«

 

 

Na dogodku je sodelovala tudi Garda Slovenske vojske, ki se je častno poklonila velikemu glasbenemu ustvarjalcu. Trobilni kvartet Policijskega orkestra je izvedel glasbeno spremljavo ob petju himne Zdravljica  in solistično instrumentalno skladbo s trobento. Duhovniški oktet Oremus pa je s petjem Premrlove Zdravljice in njegovih cerkvenih pesmi dogodek še dodatno obogatil.

Spominsko obeležje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Več o življenjski poti msgr. Stanka Premrla si lahko preberete v članku revije Ognjišče (zapisal msgr. Silvester Čuk): https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1693-stanko-premrl