Ne sodite, temveč sprejmite in delite z dobroto
Običajno delamo nove zaobljube ob Novem letu, velikokrat pa se februarja še komaj spomnimo na njih. Mogoče pa je čas počitnic tisti, ko se umirimo, poiščemo dovolj časa, da naredimo premislek v sebi o sebi. Kako sem lahko boljši? Kako lahko bolje razumem ljudi, ki me obdajajo? Kako lažje ravnam z ljudmi, da bo lažje meni in sogovornikom ter da se bomo vsi dobro počutili? Običajno ni potrebno več kot to, da nehamo kritizirati in obsojati ter se jeziti. Sprejmite druge take, kakršni so – videli boste, kako bo to spremenilo vaša življenja.
Ljudje radi sodimo in se postavimo na mesto Boga. A naša sodba je uboga sodba. Nikoli ne more biti resnična; nikoli ne more biti enaka Božji sodbi. Zakaj ne? Ne zato, ker je Bog vsemogočen, mi pa to nismo. Ampak zato, ker nam manjka usmiljenja. Kadar Bog sodi, sodi z usmiljenjem, je izpostavil sveti oče Frančišek v pridigi leta 2016 in povabil: "Danes razmišljajmo o tem, kar nam pravi Gospod: ne sodite, da ne boste sojeni; način, mera, s kakršno sodimo, bo ista, ki bo uporabljena za nas … Poglejmo se v ogledalo, preden sodimo … Sicer bom hinavec, saj se postavljam na mesto Boga. Moja sodba pa je tudi revna sodba, manjka ji nekaj zelo pomembnega, kar pa ima Božja sodba, to je usmiljenje. Da bi nam Gospod dal dobro razumeti te stvari." Papež Frančišek se je pri tem odprl na odlomek iz Matejevega evangelija:
»Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« Povedal pa jim je tudi priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.« (Mt 7,1–5)
Naj nam bo pri tem v pomoč naslednja molitev:
Gospod Bog,
pomagaj nam,
da bomo raje opogumljali
kot pa z besedo pobijali,
da bomo raje pohvalili kot pa obsojali.
Pomagaj nam razumeti,
kako veliko moč ima ohrabljujoča beseda,
ki jo namenimo zaskrbljenemu človeku.
Saj smo že sami izkusili,
kako lepo je,
če nas kdo opogumi v naših naporih
ali v trenutkih preizkušnje.
Pomagaj nam,
da nikoli ne spregledamo dobrega,
ki je skrito v ljudeh
in jih spodbujamo, da to v življenju uresničijo.
Viri:
- . radio Vatikan
- . RUSTJA, Božo. (Povejmo z zgodbo). Ognjišče, 2007, leto 43, št. 12, str. 64-65.