Sveti zavetnik, prosi za nas!

Na dan, ko goduje zavetnik cerkve, ali pa na najbližjo nedeljo temu dnevu, praznujemo župnijski praznik, imenovan tudi lepa nedelja ali župnijsko - farno žegnanje. Vsaka cerkev je posvečena nekomu. To je lahko Kristus, Sveti Duh, Sveta Trojica, Sveta Marija, največkrat pa je to neki svetnik kateremu je še prav posebej posvečen glavni oltar v cerkvi. Življenjepisi svetnikov so zanimivi in prav gotovo nam imajo tudi danes kaj povedati zato je prav, da jih poznamo, predvsem po čem se je še posebej odlikoval in po čem ga lahko prepoznamo. Največkrat drži nekaj v roki in je to njegov atribut. Hkrati so ti svetniki povezani tudi z našimi lastnimi imeni.

V slovenski zgodovini so zakoreninjeni tradicionalni vaški prazniki ob godu farnega zavetnika. V novodobnih časih se tipična praznovanja, ko se je  zbrala širša družina, sorodniki in prijatelji, opušča. Praznovanja kot smo ga poznali včasih, ko se je po slovesni sveti maši družina zbrala za mizo obloženo z dobrotami, podobno in samo še ob največjih cerkvenih praznikih, kot naprimer Božič ali Velika noč, ni več. K temu botruje veliko razlogov. Včasih so bili prevozi iz kraja v kraj le ob nujnih primerih, saj ni bilo prevoznih sredstev, ni bilo telefona niti interneta. Ljudje so se manj srečevali, zato so bila druženja ob večjih cerkvenih praznikih povod in priložnost, da so se srečevali, si izmenjali novice, utrjevali odnose ali jih na novo oblikovali. 

Za župnijo Dutovlje je julij še posebej pomemben godovni mesec, saj praznujejo kar trije zavetniki podružničnih cerkev: Sv. Tomaž v Pliskovici, Sv. Elija v Koprivi in Sv. Jakob na Velikem dolu.

Prvi goduje Sveti Tomaž, ki je patron cerkve v Pliskovici in goduje 3. julija. Je zavetnik arhitektov, zemljemercev, geometrov, zidarjev, kamnosekov in tesarjev.  Pravimo mu tudi neverni Tomaž. Znani prizor nezaupanja bi utegnil napeljati na misel, da je bil dvomljivec, boječnež, svojeglavec, če ne bi prav iz evangeljskih poročil v njem prepoznali enega najsamostojnejših in najodločnejših med apostoli. Več o Svetem Tomažu si lahko preberete tukaj: http://svetniki.org/sveti-tomaz-apostol/  

Drugi goduje Sveti Elija, 20. julija in bdi nad vasjo Kopriva in Brje pri Koprivi. Med redkimi svetimi možmi stare zaveze, ki jih časti naša Cerkev, je prerok Elija. Njegovo ime pomeni »Moj Bog je Gospodar«. Preroka Elija upodabljajo s krokarjem, ki mu nosi hrano; z daritvenim mečem; z angelom, ki mu prinaša štručico kruha in vrč vode, prerok sam pa počiva pod grmom. Večkrat ga vidimo upodobljenega, ko se na gorečem vozu pelje v nebesa. Elija je zavetnik karmeličanov, letalcev in vseh, ki imajo opravka z letalsko službo. Več o Sveti Eliji si lahko preberete tukaj: http://svetniki.org/sveti-elija-prerok/. Na sliki cerkev Svetega Elije v Koprivi, z vasjo Kopriva v ozadju (Fotografija: Alan Kosmač).

Tretji goduje Sveti Jakob,  25. julija. Cerkev Svetega Jakoba na Velikem dolu stoji sredi vasi. V Sloveniji pa je še 59 cerkva, ki so posvečene po istem apostolu. Imenujemo ga Jakob Starejši, ker ga je Gospod prej poklical kakor njegovega mlajšega bratranca Jakoba; najbrž je bil tudi po letih starejši. Bil je brat evangelista Janeza, sin Zebedeja in Salome. Prej je bil učenec Janeza Krstnika; kot Jezusov učenec pa poleg poglavarja Petra in svojega brata Janeza poseben Jezusov zaupnik. Videl je Jezusa, ko se je spremenil na gori, pa tudi, ko je potil krvavi pot na Oljski gori. Od vseh apostolov je bil prvi, ki je za Jezusa izpil mučeniški kelih kakih devet let po Gospodovi smrti. Več o Svetem Jakobu starešjem si lahko preberete tukaj: http://svetniki.org/sveti-jakob-starejsi-apostol/. 

Vabljeni k svetim mašam tudi v naše podružnične cerkve, zato bodite pozorni na Oznanila.