KOPRIVA- SVETI ELIJA
Ime Kopriva je bilo prvič zapisano kot Coprew v seznamu posesti goriških grofov okrog leta 1200. Dobila naj bi ime po zdravilni rastlini. Naslednjič je bila omenjena kot Choprive v cerkveni listini z dne 11. Maja 1316 in pozneje kot tomajska podružnica leta 1684. 28. Aprila 1802 je tomajski župnik Anton Filip Dujmič blagoslovil temeljni kamen sedanje cerkve. Zgrajena je bila v poznobaročnem slogu. Cerkev Svete Elija ima enega najlepših prezbiterijev na Krasu.
Med redkimi svetimi možmi stare zaveze, ki jih časti naša Cerkev, je prerok Elija. Njegovo ime pomeni »Moj Bog je Gospodar«. Elija je zavetnik karmeličanov, letalcev in vseh, ki imajo opravka z letalsko službo. Goduje 20. julija.
Več informacij o zgodovini cerkve in pilov v Koprivi je dostopnih TU. Cerkev svetega Elija je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
KRAJNA VAS - SVETA NEŽA
Krajna vas je bila zadnja vas na posestvu Goriških grofov, od tod tudi izvira ime vasi. Na najvišji točki leži cerkev svete Neže (nad. višina 276 m).
Sveta Neža goduje 21. januarja, na dan svoje mučeniške smrti. Je ena najbolj prikupnih svetniških podob v prvih krščanskih stoletjih. Če sodimo po starosti je bila Krajno-vaška cerkev zgrajena okoli 14. stoletja. Cerkev je doživela več različnih dogodkov in je zato utrpela poškodbe. Bila je večkrat prenovljena, nazadnje pa v letu 2010.
Notranjost cerkve je preprosto oblikovana. Oljno sliko na platnu, ki jo krasi sv. Neža s palmovo vejo, angelom in Sveto družino je leta 1883 naslikal Matija Bradaška.
Več informacij o zgodovini cerkve je dostopnih TU. Cerkev Svete Neže je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
KREPLJE - SVETA NOTBURGA
Do sedaj prva znana omemba vasi Kreplje sega v leta okoli 1200. Ime najbrž izhaja iz predslovanskega (ilirskega) imena kripa-skala, kup kamenja- pust nerodoviten svet.
Sredi vasi stoji cerkev svete Notburge, zavetnice dela, živine in kmečkih pridelkov, pa tudi kmetov in gospodinj, ki je živela od leta 1265 do 1313 na Tirolskem. Goduje 14. septembra. Posebnost cerkve Svete Notburge je, da je postala znana božja pot kmečkih ljudi na Krasu. Cerkev Svete Notburge v Krepljah kot
jo poznamo danes je bila sezidana leta 1740, vendar na starih temeljih. Grajena je v baročnem slogu.
Več informacij o zgodovini cerkve v Krepljah je dostopnih TU.
Cerkev Svete Notburge je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
PLISKOVICA - SVETI TOMAŽ
Pliska pravimo drobni ptičici, beli pastirici (Motacilla alba), ki v vasi in okoli nje najde primerno okolje za preživetje. Od tod izvira ime kraja Pliskovica. Prvi prebivalci so bili pastirji, tako so tudi svoje ovčke poimenovali po ptici, Pliska. Prvotno poimenovanje Pliskovica della Madona, izvira iz ljudskega izročila, saj naj bi se trem deklicam prikazala Mati Božja.
Na najvišji točki vasi (280 m nadmorske višine), se nahaja cerkev Svetega Tomaža. Nastala je v gotskem obdobju, okrog leta 1480. Svojo sedanjo podobo je dobila ob prenovi leta 1878, v baročnem slogu. Sveti Tomaž goduje 3. julija. Je zavetnik arhitektov, zemljemercev, geometrov, zidarjev, kamnosekov in tesarjev. Ime Tomaž je še vedno kar pogosto v Sloveniji in zaseda 13. mesto po pogostosti (Vir: Statistični urad RS).
Cerkev Svetega Tomaža je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
SKOPO - NADANGEL MIHAEL
Vas Skopo, ki jo na najvišji točki varuje cerkev Svetega Mihaela, se prvič omenja leta 1100. Nekoč naj bi tam stal grad, katerega podobo drži v rokah kip Svetega Leopolda na pilastru vhoda na pokopališče, Sveti Mihael pa prebada hudiča. Ime je vas dobila izhajajoč iz metaforne prispodobe skope zemlje. Po drugem, ustnem izročilu pa ime izvira iz besede "skupaj", ker naj bi se tam skupaj sestajali skopelski, devinski in štanjelski grof.
Cerkev v Skopem je posvečena nadangelu Mihaelu, ki je poseben priprošnjik za ljudi pred Bogom, v stari zavezi varuh izvoljenega ljudstva, v novi zavezi pa varuh Cerkve in že od nekdaj najbolj čaščen angel. Najpogosteje ga upodabljajo z mečem in sulico kot borca zoper zmaja – satana. Njegov praznik (skupaj z Gabrijelom in Rafaelom) obhajamo 29. septembra. Kdaj so zgradili prvo cerkev v Skopem ni znano, ima gotske prvine, končno podobo pa je dobila v obdobju baroka, leta 1727.
Sredi vasi stoji eden najstarejših ohranjenih primerkov kamnitih križev na Krasu, na njem je vklesana letnica 1721.
Več informacij o zgodovini cerkve je dostopnih TU. Cerkev Svetega Mihaela je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.
VELIKI DOL - SVETI JAKOB
Cerkev Svetega Jakoba na Velikem dolu stoji sredi vasi. Samostojni zvonik, ki meri v višino 25 metrov stoji nekoliko pred cerkvenim pročeljem. Na vzhodni in zahodni strani vodita do cerkve kamnoseško obdelana portona. Cerkev je priv omenjena leta 1570, vendar je bila zgrajena že pred tem, v 2. polovici 15. stoletja v gotskem slogu. Zadnjo podobo je cerkev dobila 1788. Zgrajena je v baročnem slogu. Cerkev Svetega Jakoba je bila podružnica pražupnije Komen. Posebnost cerkve na Velikem dolu je še ohranjena najstarejša knjiga kot mrliška knjiga iz leta 1758.
Sveti Jakob goduje 25. julija. Jakob Veliki je bil prvi od apostolov, ki je umrl mučeniške smrti, pred tem je preživel več let na ozemlju današnje Španije in Portugalske, kjer je oznanjal evangelij. Potem se mu je 2. januarja leta 40 prikazala Marija in mu naročila, naj se vrne v Judejo. Marija se je pojavila na stebru, ki je še danes shranjen v cerkvi Naše Gospe od stebra (špansko: Nuestra Señora del Pilar) v Zaragozi. Po Jakobovi smrti so bile njegove relikvije čudežno prenešene v Španijo in so se pojavile na kraju, kjer danes stoji Santiago de Compostela (Santiago = Sveti Jakob). To je še danes znana in pomembna romarska pot za romarje iz cele Evrope, poimenovana »Camino de Santiago«. Tudi v Sloveniji poznamo Jakobovo pot ali slovenski Camino, ki vodi tudi čez Kras.
Cerkev Svetega Jakoba je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo.