Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja nas vabi k priprošnjam k materi devici
Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, ki ga obhajamo vsako leto 15. avgusta, spada med najstarejše Marijine praznike. Nastal je v Jeruzalemu, kjer je bila cerkev 'Marijinega počivališča' na poti v Betlehem, kjer je rodila Jezusa.
Med kristjani je od naj starejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo 'zaspala' ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Sinu. Pri Slovencih je praznik Marijinega vnebovzetja izredno priljubljen in ima različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov. Zelo pomenljivo je, da so bile najstarejše cerkve v tistih krajih, kjer se je krščanstvo med Slovence širilo iz Ogleja, vse posvečene Mariji vnebovzeti.
Na ta praznik je zato pri številnih Marijinih božjepotnih svetiščih, glavni romarski shod. Romarski shodi so bili in so v glavnem še vedno pričevanja zaupne vernosti slovenskih ljudi. Dobro čutijo, da je Marija mati in da kot taka ve, kaj njeni otroci potrebujejo. Pomembno božjo pot v naši neposredni bližini spada tudi božja pot na Repentabor. Na vzpetini (418 m nad.v.) nad vasjo Col v zaledju Tržaške pokrajine (včasih slovenska župnija) se nahaja utrdba Tabor, ki v svojih notranjosti ljubosumno čuva romarsko svetišče. V objemu njegovih zidov se nahajata župnišče in cerkev posvečena Devici Mariji, ki sta zidani v živo skalo in prekriti s skrlami.
Ime Marija je v raznih oblikah najbolj razširjeno ime pri nas in tudi po svetu. Marijinih praznikov je veliko, zato so tudi godovi tistih, ki jim je ime Marija, Marica, Maja, Marička, Marinka, Mici, Micka, Minka, Mirjam in še kako drugače, razpodeljeni na različne dneve. Veliko pa jih zato goduje na ta praznik.
Vir:
- https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1100-marijino-vnebovzetje
- https://mojsvet.info/svetisce-na-tabru-v-zaledju-trzaske-pokrajine/