7. septembra so se srečali predstavniki kraškega Karitasa

Deževno sobotno dopoldne. Kar naj dežuje, da bo popoldne lepo! In res. Popoldne, ko se zbiramo pred cerkvijo Sv.Tomaža v Pliskovici, se jasni. Popoldne je namreč srečanje Kraške dekanijske Karitas, v organizaciji Medžupnijske Karitas Dutovlje Tomaj. Naš župnik Gašper, v somaševanju z župnikoma Dinkom in Sandijem, daruje sv. mašo za sodelavce Karitas, v zahvalo za dar sočutja do ljudi v stiski in za milost in moč za nadaljnje karitativno delo. Po maši nam domačini Majda, Milena in Ivan povedo marsikaj zanimivega o cerkvi Sv. Tomaža in o Pliskovici.

Kdaj je bila cerkev sezidana, ni točno znano. Na začetku je bila kaplanija pod župnijo Komen. 1752 so dobili stalnega župnika.Cerkev je bogata s poslikavami in kamnitimi oltarji. Nekaj posebnega je oltar Matere Božje, ki ima v naročju Dete. Marija in Jezušček sta namreč oblečena. V preteklosti je Župnik Filip Abram  dal faranom pobudo, da bi prispevali denar za preobleko kipa, kar so potem opravile redovnice v tomajskem samostanu, kjer so sešile čudovito obleko. Kip se je vrnil v Pliskovico 2.6.1935.Tomajski župnik Kjuder je opisal slovesno procesijo, ki se je vila po Pliskovici. Zagrnjen kip so iz Tomaja prepeljali do Krajne vasi. Od tu dalje pa so kip v procesiji nosili do Pliskovice. Vas je bila okrašena s cvetjem ter petimi slavoloki, v katerih so bili živi angelčki. Procesija je štela cca 2000 vernikov 14 duhovnikov. Ob prepevanju Marijinih pesmi so kip slavnostno namestili na oltar, kjer je še danes.

Za časa Italije so na vseh uradnih dokumentih Pliskovico imenovali Pliscovizza della Madona. Legenda pravi, da se je leta 1885 v Pliskovici, na gmajni trem deklicam, kjer so pasle, prikazala Mati Božja. Deklice so to povedale doma, da so na  drevesu videle ženo v belo oblečeno. Potem jih je zaslišal župnik in drugi cerkveni dostojanstveniki. Čudeža niso priznali. So pa še desetletja tja romali ljudje, predvsem iz Trsta. Deklicam pa so zaukazali molčečnosti, ki so se je tudi držale.

Iz cerkve smo se nato srehodili po razgledni poti do hostla Kras, kjer so nas prijazno sprejeli in razkazali notranje prostore in zelo lepo urejeno okolico. Nato nam je Neža pripovedovala o čipkarski šoli na Velikem Dolu, ki je bila nekoč zelo dobro obiskana in na visokem nivoju. Zadnje čase pa se je klekljanje spet vrnilo v te kraje, za kar ima največ zaslug kulturno društvo Kalunca, ki se zelo trudi za ohranitev in širitev te tako lepe in bogate čipkarske dejavnosti.​

Po dobrotah, ki so nam jih ponudili in prijetnem klepetu v prelepem ambientu hostla, smo odšli h Kamnoseštvu Bortolato. Tam nam je Jernej teoretično in praktično podal marsikatero zanimivost glede kamna, ki nas na Krasu obdaja. Marsikdo o tem ne ve veliko. Zanimivo je bilo gledati, kako spretne roke izdelujejo izdelek.

Po ogledu njegove bogate galerije in klepetu na borjaču, smo odšli v čebelarstvo Petelin. Tukaj nam je gospodinja Irma povedala marsikaj zanimivega o medu in čebelah, Predvsem pa to, kako zelo pomembne so za življenje nasploh. Sledila je degustacija medu, nakar smo nadaljevali v prijetnem druženju ob dobrotah sodelavk Karitas.

Bila je lepa, prijetna in poučna sobota, kjer smo se sodelavci Kraške dekanijske Karitas imeli lepo, marsikaj novega videli, slišali. Predvsem pa smo bili zelo lepo sprejeti v  vasi prijaznih ljudi, v Pliskovici. Hvala!

Prispevek so pripravile sodelavke Medžupnijske Karitas Dutovlje- Tomaj. 

Več o njihovi dejavnosti si lahko preberete tudi na tej povezavi.