Jaslice so znamenje družine

Jezusovo rojstvo lahko obhajamo s prižigom pete sveče, ki je postavljena na sredino adventnega venčka, Kristjani simbolično postavimo tudi jaslice. Te prikazujejo rojstvo božjega sina med revnimi pastirji v Betlehemu in obenem simbolizirajo polnost družinskega življenja.

Zgodovina jaslic

V začetkih krščanstva in z gradnjo sakralnih objektov nastanejo tudi prve freske, ki prikazujejo razne pomembne dogodke iz zgodovine krščanstva to je, spričo splošne nepismenosti, tako imenovana BIBLIJA REVNIH. Kasneje se začnejo upodabljati tudi prizori ob Jezusovem rojstvu. Prve zametki poslikav se začnejo že v starokrščanskih katakombah. Slikovno je pri nas morda najstarejša upodobitev Kristusovega rojstva na pečatniku Benediktinskega samostana v Gornjem gradu, iz 13. Stoletja. Vendar to še niso bile jaslice, kakršne imamo v mislih, plastične ali žive, doma ali v cerkvi. 

Prve jaslice v zgodovini naj bi bil postavil Frančišek Asiški v 13. stoletju, v jami. Pri nas so jih prvi izdelali jezuiti v Ljubljani leta 1644. Dolgo so jaslice postavljali le v cerkvah. Jaslice so bile  v tistih časih prestiž, ki so si ga lahko privoščili bogatejši. Šele ob koncu 19. stoletja oz. v začetku 20. stoletja se je njihova izdelava preselila tudi v slovenske domove in so tako postale del praznične tradicije. Tu je potem prihajala v ospredje lastna ustvarjalnost. Tako so figurice nastale iz lesa, slame, gline...

Da jaslice niso bile še množično razširjene priča katoliški list Zgodnja Danica iz leta 1890 in spodbuja k pripravi skromnih jaslic. Zanimivo, avtor besedila že takrat opozarja na pasti "sodobnega" sveta in že takrat zaznane in danes zelo razširjene komercializacije Božiča, sicer verskega praznika. 

Pri nas se je tradicija izdelave jaslic najprej utrdila na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Na Primorsko so zašle zelo pozno, šele po letu 1900. Po drugi svetovni vojni, so jih začeli postavljati pod božično drevesce kot poznamo danes. 

Zgodovina božičnega drevesa

Zimzelena drevesa so za mnoge narode že v daljni preteklosti pomenila simbol življenja, okraševali pa so jih že stari Rimljani. K nam so božična drevesca prinesli priseljenci iz Nemčije, kjer so jih ob prazniku okraševali že v 16. stoletju. Prvi zapis o javno postavljeni okrašeni smrečici na Slovenskem pa sega v leto 1845, ko so ob Zmajskem mostu v Ljubljani postavili prvo božično drevo. 

Za okras so uporabljali jabolka, papirnate rože, sladkarije, posušeno cvetje in sveče.

V kratkih zimskih dnevih je božično drevesce najbolj dopadljiv praznični okras vsakega doma. Zato bodimo ustvarjalni in se potrudimo, da bo lepo okrašeno. Skupaj z jaslicami ga postavimo na vidno mesto, kjer se lahko družina zbere in moli. Da so bile jaslice nekdaj v t.i. Božjem kotu kaže na poseben odnos do Boga in moč vere, kar morda najlepše najlepše opiše Oton Župančič v svoji pesmi SLOVENSKI STROP:

Slovenski strop izhaja iz kota
 od jaslic, od Betlehema,
 od rojstva božjega
 od božiča.

Jaslice v kotu nad mizo,
 mah in pastirček, hlev in sveta družina in Betlehem,
 na črnem stropu bele zvezde,
 od zvezd zlati orehi,
 in od največje zvezde, od najumetneje izrezljane
 (otroci so se igrali, zato je tako umetna)
 Sveti Duh. 

Odjahali so sveti trije Kralji
 za zvezdo repatico,
 in jaslic ni več,
ali nad mizo je ostalo nebo
 z zvezdami, orehi,
 s svetim Duhom,
 in družina se zbira pod njim
 leto in dan.

Da je meni izslikati slovensko sobo,
 da mi je razdeliti slovenski strop
 po umetnosti in po narodni volji:
 v naši sobi središče je kot,
 naš strop izvira iz kota,
 naše leto iz božiča,
 naša družina iz svete družine
 naša misel iz svetega Duha –
tako je hotel naš narod.
 
V teh prazničnih dneh je dobra priložnost tudi za ogled jaslic drugod po Sloveniji. Imamo jih kar veliko, v vsaki cerkvi in še na posebnih mestih, trgih, jamah, ob jezerih in še kje. Preverite lahko na tej povezavi: https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/posebne-jaslice-v-sloveniji. 

Viri: 

- Revija Naš dom, Sladki prazniki, 2009
- www.zibka.si
- www.dlib.si